Politik, ki ga je javno življenje zaznamovalo z eno najbolj prelomnih biografij samostojne Slovenije. Od JBTZ procesa, prek obrambnega ministra v vojni za Slovenijo, do treh mandatov predsednika vlade.
Pravila morajo biti enaka za vse❗️
Ljudje se po spletu naključij rodimo v zelo različne življenjske okoliščine. Nekateri v okolje, polno priložnosti, drugi morajo za vsak korak naprej vložiti bistveno več truda. Znanje in izobrazba sta bila vedno tista, ki sta skozi zgodovino sodobne civilizacije delovala kot najpomembnejši izenačevalec teh razlik. Zaradi njiju o posameznikovi usodi ne odločata več le družinsko poreklo in premoženje staršev, temveč njegove lastne sposobnosti in trud. Prav danes prva matematična znanja nekje v Sloveniji pridobiva naslednji Jurij Vega, na drugi strani države se osnove fizike uči novi Jožef Štefan. Širjenje znanstvenih dognanj skozi izobrazbo tako ni zgolj prispevek h gospodarskemu napredku, ampak naložba v osebno svobodo posameznika, v splošno blaginjo celotne skupnosti in hkrati v dolgoročno prihodnost našega naroda. Slovenci imamo za takšno prihodnost izjemna izhodišča. Smo narod, ki je skozi stoletja večkrat dokazal, da lahko z znanjem presežemo geografsko in demografsko majhnost. Naša zgodovina je polna izjemnih izumov in prelomnih idej, ki so ključno vplivale na svet. Sin slovenskega izseljenca Franca Suhadolca je vodil ekipo, ki je razvila legendarni Boeing 747 - enega najprepoznavnejših simbolov tehnološkega napredka 20. stoletja. Janez Puhar je z izumom fotografije na steklu poznan kot pionir svetovne fotografije. France Rode bil eden od izumiteljev - danes tako samoumevnega - elektronskega žepnega kalkulatorja. Herman Potočnik Noordung je vizionarsko pomagal tlakovati pot v neskončno vesolje. Znanost je pomembno oblikovala slovensko identiteto in jo postavila na zemljevid sveta. Danes vstopamo v novo tehnološko resničnost, kjer bo znanost igrala še bolj pomembno vlogo kot doslej. Umetna inteligenca – v Ameriki jo pogosto imenujejo tudi super inteligenca – že danes močno vpliva na naše učne metode, raziskovalne pristope in načine sporazumevanja. Njene zmožnosti so izjemno široke: pospešuje preboje v znanosti, pomaga pri nastajanju inovativnih zdravil, optimizira industrijske postopke in odpira povsem nova področja znanosti, ki so bila še pred kratkim popolnoma nedostopna. Nekateri napovedujejo mračnjaške scenarije o umetni inteligenci kot rablju človeštva, a podobnih pomislekov je bila nekoč deležna tudi znanost sama. V resnici je umetna inteligenca odraz nas samih – ne more namesto nas odločiti, katera vprašanja je vredno zastavljati in kakšen svet želimo ustvariti. Ta vprašanja bomo vedno zastavljali mi sami. Njeno usmerjanje bo v rokah ljudi – ljudi z vrednotami. Tisti, ki v srcu dobro mislijo, jo bodo znali usmerjati tako, da bo služila človeku, izboljševala kakovost življenja in odpirala nove priložnosti. Zato se je – podobno kot znanosti – ne smemo bati. Namesto tega moramo poskrbeti, da bomo imeli dovolj modrosti, da jo obvladamo in uporabimo v dobro vseh ljudi. Prihodnosti človeštva namreč ne bo pisala umetna inteligenca v vakumu. Odločali bomo ljudje in od nas je odvisno, kam jo bomo usmerili. Pri tem nam morata biti vodili tako znanstvena metoda, kot človekova vest, da bo znanost skozi ustvarjalnost izpolnila svojo osnovno poslanstvo - postati in ostati najmogočnejša gonilna sila človeškega napredka. Ob dnevu znanosti iskreno čestitam vsem slovenskim znanstvenikom, ki Slovenijo promovirajo na svetovnem odru in s svojimi odkritji prispevajo, da svet preoblikujemo v nekaj boljšega. Za nas in za prihodnje generacije.
‼️⚠️ Neposredno vmešavanje tujih korporacij v slovensko ustavno demokracijo. Ena sama podružnica multinacionalne hobotnice razpolaga z večjo vsoto kampanjskega denarja $€£ kot vse stranke koalicije skupaj. Neustavno, nezakonito. 🛑
Janez Janša, rojen kot Ivan Janša 17. septembra 1958 v Grosupljem, sodi med politike, ki jih je v javno življenje porinila zadnja desetletja jugoslovanske države in ki so zaznamovali celotno obdobje samostojne Slovenije. Šolal se je v rojstnem kraju, srednjo izobrazbo je dobil na klasični gimnaziji v Stični, leta 1982 pa je diplomiral na takratni Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, kjer je študiral splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Široki javnosti je postal znan leta 1988, ko se je skupaj z Davidom Tasićem, Ivanom Borštnerjem in Francijem Zavrlom znašel pred vojaškim sodiščem v Ljubljani v t. i. procesu JBTZ. Obtoženci so bili obravnavani v srbohrvaščini, brez polnega dostopa do dokumentov, sojenje pa je za množični protest potegnilo več deset tisoč Slovencev. Janša je bil obsojen na leto in pol zapora. Iz tega obdobja je v javni spomin vstopil kot simbol odpora proti enopartijskemu sistemu in kot eden tistih, ki so utrli prostor za večstrankarske volitve.
Država, ki jo je generacija osamosvojiteljev priborila leta 1991, ostaja temelj vsega, kar gradimo naprej.
Močna vojska, urejene meje in jasna zaveza zavezniškim strukturam so pogoj za mirno civilno življenje doma.
Brez svobode govora, neodvisnih institucij in odgovornosti politikov pred zakonom demokracija ostane le na papirju.
Rojen v Grosupljem, šolan v Stični. Leta 1982 diplomira na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, smer obramboslovje. Že v osemdesetih piše o varnostnem položaju Slovenije znotraj Jugoslavije.
Skupaj z Borštnerjem, Tasićem in Zavrlom obtoženec v procesu pred vojaškim sodiščem v Ljubljani. Obsodba sproži množične shode in postane simbol slovenskega odpora ter prelomnica na poti k samostojnosti.
Maja 1990 prevzame obrambno ministrstvo v prvi demokratično izvoljeni vladi. Vodi pripravo Teritorialne obrambe in obrambo države v vojni junija 1991. Leto prej je soustanovitelj Slovenske demokratične zveze, ene od strank Demosa.
Vlado vodi v mandatih 2004–2008, 2012–2013 in 2020–2022. V prvi polovici 2008 Slovenija pod njegovim premierstvom prvič predseduje Svetu EU. Kot dolgoletni predsednik SDS ostaja v središču slovenske politike.
Izbrani posnetki javnih nagovorov, intervjujev in parlamentarnih razprav. Klikni naslov za predvajanje.
Janez Janša, rojen kot Ivan Janša 17. septembra 1958 v Grosupljem, sodi med politike, ki jih je v javno življenje porinila zadnja desetletja jugoslovanske države in ki so zaznamovali celotno obdobje samostojne Slovenije. Šolal se je v rojstnem kraju, srednjo izobrazbo je dobil na klasični gimnaziji v Stični, leta 1982 pa je diplomiral na takratni Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, kjer je študiral splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Široki javnosti je postal znan leta 1988, ko se je skupaj z Davidom Tasićem, Ivanom Borštnerjem in Francijem Zavrlom znašel pred vojaškim sodiščem v Ljubljani v t. i. procesu JBTZ. Obtoženci so bili obravnavani v srbohrvaščini, brez polnega dostopa do dokumentov, sojenje pa je za množični protest potegnilo več deset tisoč Slovencev. Janša je bil obsojen na leto in pol zapora. Iz tega obdobja je v javni spomin vstopil kot simbol odpora proti enopartijskemu sistemu in kot eden tistih, ki so utrli prostor za večstrankarske volitve.
Januarja 1989 je bil med soustanovitelji Slovenske demokratične zveze, ene od strank koalicije Demos. Po prvih demokratičnih volitvah leta 1990 je v vladi Lojzeta Peterleta postal obrambni minister. To funkcijo je opravljal v ključnem obdobju priprav Teritorialne obrambe, vzpostavitve Manevrske strukture narodne zaščite in osamosvojitvene vojne junija in julija 1991. Vloga obrambnega ministra v tistih dneh je njegovo politično identiteto trajno povezala s temo slovenske vojaške samostojnosti, narodne varnosti in spomina na osamosvojitelje.
Po letih opozicijskega delovanja in vodenja Slovenske demokratske stranke, ki se je iz prvotne SDZ razvila v sredinsko-desno politično silo, je po volitvah 2004 prvič prevzel mandat predsednika vlade. Njegova prva vlada je delovala v obdobju 2004–2008 in v prvi polovici leta 2008 vodila Slovenijo skozi prvo predsedovanje Svetu Evropske unije. To je bil simbolni vrhunec evropske integracije, ki se je začela ob njegovem prvem mandatu obrambnega ministra.
Drugi mandat predsednika vlade je nastopil februarja 2012, vendar je vlada po nekaj manj kot letu in pol padla na nezaupnici. Tretji mandat je sledil marca 2020, sredi pandemije, in se je končal junija 2022. V vseh treh mandatih so bile njegove vlade zaznamovane z ostro politično polarizacijo, javnimi spori o medijih, sodstvu in nevladnih organizacijah, hkrati pa so soustvarile velik del institucionalne arhitekture sodobne Slovenije.
Janez Janša ostaja predsednik Slovenske demokratske stranke in poslanec Državnega zbora. Z ženo Urško Bačovnik Janšo, s katero je poročen od leta 2009, ima dva sinova, poleg tega pa še dva otroka iz prejšnje zveze. Njegova politična pot, od JBTZ procesa prek osamosvojiteljskega obrambnega ministra do trikratnega premiera, ostaja ena tistih biografij, ob katerih se v Sloveniji najtežje govori uravnoteženo.
Spoštovani dr. Jure Knez. Ob izjemnem mednarodnem priznanju vam iskreno čestitam in želim še veliko uspehov pri uresničevanju prihodnjih načrtov. Slovenija potrebuje ljudi, ki ne čakajo na priložnosti, ampak jih ustvarjajo. Ljudi, ki s svojim delom premikajo meje mogočega in odpirajo pot tudi drugim. Vaš prispevek zato presega dosežke enega podjetja. Še posebej cenim vašo pripravljenost, da svoje znanje, izkušnje in vizijo namenjate tudi širšemu razvoju slovenskega gospodarstva in družbe.
Odkar se je začela graditi moderna civilizacija, je dejstvo, da je suverenost človeka v znanju. Znanje in formalno priznanje tega znanja, torej izobrazba, sta že stoletja največji izenačevalec v življenju, saj posamezniku omogočata, da preseže razlike, ki izhajajo iz okolja in življenjskih okoliščin, v katere se rodi. Znanje je tudi ključ do razvoja v času umetne inteligence. Ustanavljanje univerz, raziskovalnih središč in drugih institucij znanja je zato še toliko pomembnejše. Regija, ki ima izjemne razvojne potenciale, z Univerzo v Novem mestu dobiva nekaj, kar bo te potenciale še bistveno okrepilo.
Nižji DDV za hrano in energente je eden od ukrepov v Zakonu za razvoj. Če bi sindikati torej res želeli nižje cene hrane, bi na referendumu glasovali ZA. Sindikati bodo zato svojemu članstvu zelo težko pojasnili, zakaj nasprotujejo zakonu, ki bi ljudem omogočil cenejši nakup hrane in osnovnih življenjskih potrebščin oziroma bi jim znižal stroške za hrano in ogrevanje.
