Najmlajša slovenska evroposlanka, izvoljena junija 2024 z dobrimi 27.000 preferenčnimi glasovi. V Bruslju dela na področjih varnosti hrane, okolja, energije in digitalne odpornosti. V javnem nastopu vztraja, da je politika kraj za premišljeno delo, ne za hrup.
V Strasbourgu danes razprava o evropski prehranski varnosti. Kratko: brez močnega kmeta doma ni evropske neodvisnosti. Cilji niso konflikt, so program.
Kibernetska varnost ni samo IT vprašanje. Je vprašanje, kako Evropa varuje volitve, banke, bolnišnice in osnovne storitve. Trenutno premalo, premalo skupaj in prepočasi.
Anketa za bralce: katero področje vam je v evropskem mandatu najpomembnejše?
Zala Tomašič je politologinja in strokovnjakinja za mednarodne odnose, rojena 29. septembra 1995 v Kranju. Po klasični gimnaziji v Šentvidu se je odpravila na študij v Združene države, kjer je opravila dodiplomski program politologije in ekonomije. Magistrirala je iz mednarodnih odnosov na londonskem King's College in delo zaključila decembra 2020.
V poklicno pot je vstopila skozi prakso v Washingtonu, v pisarni ameriškega senatorja Charlesa Grassleyja, in v Bruslju, v možganskem trustu Martens Centre, ki je idejno povezan z Evropsko ljudsko stranko. Med slovenskim predsedovanjem Svetu EU leta 2021 je delovala v stalnem predstavništvu Slovenije pri Uniji. Sledilo je delo v poslanski skupini SDS in voditeljstvo oddaje Signal na Nova24TV, kjer je do kandidature za Evropski parlament pripravljala pogovore o domačih in evropskih temah.
Kibernetska, energetska in prehranska varnost niso ločene teme. So nov okvir, v katerem mora Evropa misliti svojo odpornost in samostojnost.
Generacija, rojena v samostojni Sloveniji in odrasla v Uniji, mora soustvarjati pravila, po katerih bo živela. Ne kot okras, ampak kot redni del odločanja.
Mala in srednja podjetja, evropski kmet in evropska industrija potrebujejo politiko, ki jih ne obremenjuje s pravili namesto z rešitvami. Manj papirja, več pogojev za rast.
Pravna država, svobodne volitve in odprta razprava so pogoji za vse drugo. Brez njih je vsak program le seznam želja.
Rojena v Kranju, šolala se je na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu. Že kot dijakinja se je vključevala v javne razprave o evropski prihodnosti Slovenije.
Dodiplomski študij politologije in ekonomije zaključi v Združenih državah, magisterij iz mednarodnih odnosov pa decembra 2020 na londonskem King's College. Vmes opravi prakso v pisarni ameriškega senatorja Charlesa Grassleyja in v možganskem trustu Martens Centre v Bruslju.
Med slovenskim predsedovanjem Svetu EU 2021 deluje kot diplomatka v stalnem predstavništvu Slovenije pri Uniji. Sledi delo v poslanski skupini SDS in voditeljstvo oddaje Signal na Nova24TV, ki ga opravlja do kandidature 2024.
Junija 2024 izvoljena za poslanko Evropskega parlamenta z liste SDS. Polnopravna članica odbora ENVI in delegacije za Japonsko, nadomestna članica v odborih ITRE in IMCO ter v delegaciji za odnose s Kitajsko.
Izbrani posnetki javnih nagovorov, intervjujev in parlamentarnih razprav. Klikni naslov za predvajanje.
Pet načinov, da nisi le opazovalec. Glasuješ, predlagaš, vprašaš v živo, ali se preprosto vidiš v sobi z nekaj sto drugimi, ki jih skrbi isto.
Tema: Kaj se dogaja v Evropskem parlamentu ta teden. 248 prijavljenih, prosta mesta še so.
Rezerviraj sedežZala Tomašič je politologinja in strokovnjakinja za mednarodne odnose, rojena 29. septembra 1995 v Kranju. Po klasični gimnaziji v Šentvidu se je odpravila na študij v Združene države, kjer je opravila dodiplomski program politologije in ekonomije. Magistrirala je iz mednarodnih odnosov na londonskem King's College in delo zaključila decembra 2020.
V poklicno pot je vstopila skozi prakso v Washingtonu, v pisarni ameriškega senatorja Charlesa Grassleyja, in v Bruslju, v možganskem trustu Martens Centre, ki je idejno povezan z Evropsko ljudsko stranko. Med slovenskim predsedovanjem Svetu EU leta 2021 je delovala v stalnem predstavništvu Slovenije pri Uniji. Sledilo je delo v poslanski skupini SDS in voditeljstvo oddaje Signal na Nova24TV, kjer je do kandidature za Evropski parlament pripravljala pogovore o domačih in evropskih temah.
Na evropskih volitvah junija 2024 je z liste SDS prejela več kot 27.000 preferenčnih glasov in postala najmlajša slovenska poslanka v Evropskem parlamentu doslej. Mandat je nastopila 16. julija 2024 in se v parlamentu hitro umestila v dnevno delo več odborov: kot polnopravna članica v odboru za okolje, podnebne spremembe in varnost hrane, kot nadomestna članica v odborih za industrijo in raziskave ter za notranji trg in varstvo potrošnikov. Vključena je tudi v delegacijo za odnose z Japonsko in nadomestno v delegacijo za Kitajsko.
V javnih nastopih se osredotoča na nove razsežnosti varnosti, od kibernetske in energetske do prehranske, na pogoje konkurenčnosti evropske industrije in malih podjetij ter na vlogo mladih v politiki. Kot avtorica je objavila knjigo o vplivu družbenih omrežij in tehnologije na demokratične prakse, v kateri raziskuje, kako lahko digitalna orodja preoblikujejo volilno odločanje, če ostanejo brez nadzora.
Tomašičeva izhaja iz javnega okolja, v katerem je dobro prepoznana družina, vendar v parlamentu in v stranki gradi svoj profil predvsem skozi konkretne dosjeje, mednarodno mrežo EPP in odnos do volivk in volivcev v Sloveniji. Politika je zanjo, kot pravi sama, kraj za premišljeno delo, ne za hrup, kar v praksi pomeni pripravljene govore, podrobno branje predlogov in odprto komunikacijo z javnostjo skozi družbena omrežja.
Cene hrane, evropski kmet in odvisnost od uvoza pridelka niso ločene zgodbe. So skupaj odločitev, koliko hrane Evropa zna in zmore pridelati doma.
Evropska avtomobilska in tehnološka industrija sta v točki, kjer bosta brez stabilnih pravil izgubili kontekst, v katerem sta zrastli. Zato je predvidljivost predpisov sama po sebi konkurenčna prednost.
Za nas Evropa ni bila projekt, ki bi se ga morali šele naučiti. Bila je okvir, znotraj katerega smo začeli misliti svet. Zato je naša odgovornost, da ga ne zapustimo na avtopilotu.